Roke niso problem. Problem je, kam gledaš.
Prvo vprašanje pred kamero je vedno isto: kam naj dam roke. In skoraj vedno je napačno vprašanje.
Ko posnetek pogledamo skupaj, se pokaže, da roke niso motile nikogar — motil je pogled, ki je vsakih nekaj sekund pobegnil s kamere navzdol in nazaj.
Kaj se dogaja s pogledom
Pred kamero nimaš sogovornika, ki bi ti z obrazom povedal, da te posluša. Ker tega odziva ni, oko išče nekaj drugega: zaslon, listek, svojo sliko v predogledu. Vsak tak pobeg gledalec zazna kot trenutek, ko si se izklopil.
Gledalec ne opazi, da si pogledal stran. Opazi, da si se za hip odsotno zazrl — in to prebere kot negotovost.
Tri stvari, ki pomagajo takoj
- Izklopi predogled. Če vidiš sebe, boš gledal sebe. Največja posamezna izboljšava in traja pet sekund.
- Nalepi nekaj tik ob objektiv. Ne zato, da bi gledal vanj, ampak da ima oko cilj, ko se vrne.
- Postavi kamero v višino oči. Nižje gledalec gleda navzgor v brado, višje se ti pogled stalno dviguje in izgledaš, kot da bereš.
Nikoli ne dajemo navodila »ne premikaj rok«. Kdor si to zapomni, v naslednjem posnetku stoji kot kip, in to se vidi bolj kot karkoli prej.